Jakopičev planinec v šolskem letu 2020/2021

V letošnjem šolskem letu bo že enajstič zapored potekala akcija Jakopičev planinec, v kateri učence in njihove starše spodbujamo, da osvojijo 6 vrhov in tako kvalitetno preživijo svoj prosti čas. Kot je že v navadi, bodo učenci zbirali žige z vrhov. Žige odtisnejo na kartonček, ki ga dobijo v šoli. Ko zberejo 6 žigov, kartonček oddajo in ob koncu leta prejmejo diplomo in manjše praktično darilo. Izleti opisani na tej strani so zgolj predlogi, saj lahko učenci osvojijo tudi kateri koli drugi cilj.

Miha Juvan

PA NE SPET NA HRIB!

ali

MOTIVIRANJE OTROKA ZA HOJO V HRIBE

Nočna mora vsakega starša, ki je prejšnji večer do potankosti analiziral, izbral in organiziral izlet v hribe, je otrok, ki se že na vhodnih vratih upre z vsemi štirimi in tudi slišati noče, da bi moral ta dan prehoditi dve uri navkreber in nato še dol z nekega njemu popolnoma odvečnega hriba. Vse sestavine za slabo voljo in posledično uničen dan so na pladnju. Vendar pa imamo starši v rokavu nekaj trikov, ki lahko še tako trmastega otroka pripravijo do tega, da gre z nami na pot in morda v njej celo uživa.

Seveda je gašenje požara v obliki upora otroka na vratih stanovanja skorajda misija nemogoče, zato je potrebno že kakšen dan prej pripraviti teren in tako uspešno motivirati otroka.

Motivacija pred izletom

Načrtovanje izleta skupaj z otrokom

Pomembno je, da ima otrok besedo pri organizaciji izleta v hribe. Skupaj ugotovite, kam bi lahko šli, dorecite trajanje in težavnost izleta in kaj bi si morebiti lahko ogledali ob hoji. Ne pozabite, da je hoja na hrib lahko le del izleta in, da lahko poleg tega obiščete kakšno zanimivost tudi na poti z avtom tja in nazaj domov.

Družba

Morda celo najpomembnejši del izleta v gore je družba. Že mogoče, da si starši mislimo, da je hoja v hribe čas za kvalitetno preživljanje prostega časa z otroci, a v večini primerov bodo sami z veseljem izbrali raje sovrstnike za sopohodnike kot starše. Zato na izlet povabimo prijatelje, sorodnike ali starše otrokovih sošolcev in omogočimo otrokom izlet s sovrstniki. Pot v taki družbi otrokom mine hitreje, da o blagodejnih učinkih na starše in njihove živce niti ne izgubljam besed.

Zbiranje žigov z vrhov

Morda se ne sliši kot pomembna reč, a zbiranje žigov je močno orodje pri motivaciji otroka za hojo v hribe. Akcija Jakopičev planinec igra prav na to noto, lahko pa, če v hribe zahajate bolj pogosto, izkoristite tudi publikacije Planinske zveze Slovenije. Dnevniki Cici planinec ter Mladi planinec – Mlada planinka in Planinski zabavnik imajo poleg prostorov za žige tudi mnogo drugih zabavnih vsebin, ki zaposlita mladega pohodnika pred, med in po izletu. Poleg njih obstaja še kar nekaj knjižic s podobnim namenom in vsebino.

Motivacija na poti

Še tako skrbna priprava in motivacija otroka na pot pa ni zagotovilo, da na sami poti ne pridejo trenutki, ko postane hoja monotona, ko je pot prestrma, oziroma se mladi nadobudnež enostavno ne more sprijazniti z dejstvom, da še ni na cilju. Če niste en izmed tistih staršev, ki verjame v čudežnost motivacijskih prijemov kot so: še dva ovinka pa bo…, še čisto malo…, tih’ bod’, pa hod’… in kar je še takih, imate na voljo kopico drugih, preverjeno bolj uspešnih.

Pravljice in legende

Pripovedovanje zgodb in pravljic pri mlajših otrocih ima izjemno motivacijsko moč. Otrok ob poslušanju pozabi, da premika noge, potopi se v pravljični svet in noge kar naenkrat ne bolijo več. Če se ne pišete Grimm ali Andersen, se boste morali pripraviti že doma, drugače pa si pravljico kratko malo izmislite. Dobra stran izmišljene pravljice je, da jo lahko ob spretnem pripovedovanju raztegnete na vso pot do vrha. Pri starejših otrocih, kjer se Pepelka in ostala pravljična druščina že dolgo prašita na policah, pridejo v poštev legende, pripovedke in zgodbe iz krajev, kjer smo. Pripovedovanje slednjih zahteva malo več priprave, v pomoč pa so vam lahko knjige založbe Sidarta kot so Z otroci v gore, Pravljične poti Slovenije in Pravljične poti v zgodovino.

Besedne igre in uganke

Besedne igre so na naših družinskih izletih uspele skrajšati marsikatero dolgočasno minuto hoje in čudežno približati vrh. Nekaj primerov:

  • Iščemo besede na določeno črko za predmete, ki jih vidimo v bližini.
  • Iščemo žival, mesto, ime na določeno črko.
  • Pripovedujemo neskončno zgodbo, kjer vsak ponovi besedo, ki jo je povedal predhodnik in doda svojo ter tako logično nadaljuje zgodbo.
  • Kaj boš vzel na samotni otok je igra, pri kateri vodja pove besedo (predmet), ki ga bo vzel na samotni otok. Ostali povedo svoj predmet, vodja pa določi, če predmet lahko vzame s seboj ali ne. Ključ igre je v tem, da vodja postavi pravilo, ki se ga morajo ostali držati. Primer: Vodja s seboj vzame kladivo. Naslednji bi vzel očala, a mu vodja tega ne dovoli. Naslednji na vrsti bi vzel kamion. Vodja mu to dovoli. Razlog: kamion se začne na isto črko kot kladivo. Pravilo se po zaključeni igri spremeni.
  • Otroci morajo zaporedoma govoriti naslove risank, knjig, pravljičnih živali,…

Na naših izletih se vedno pojavi kakšna nova besedna igra. Igra bo bolj uspešna, če se jo bodo domislili otroci, starši pa bomo pri njej le sodelovali. Enako velja za uganke. Sestavljanje ugank je za ene lažje za druge težje početje, zato je pomembno, da si že pred izletom naredimo primeren nabor, ki potem med potjo zaposluje male glave.

 Skriti zaklad

Če nimate res veliko časa in ste že dan prej uspeli na poti skriti zaklad, lahko to storite mimogrede. Po počitku se en izmed staršev odpravi malo naprej po poti in skrije kakšno sladko malenkost, ki jo morajo nato otroci najti. Poskrbimo, da je zaklada dovolj za vse in, da ga dovolj dobro skrijemo, da ga drugi obiskovalci ne najdejo pred nami. Se ne bi zgodilo prvič…

Geocaching

Pametni telefoni so del našega vsakdana in najstnik brez njega gotovo ne bo zapustil doma. Če je že tako, ga vsaj izkoristimo. Geocaching je aplikacija, ki združuje ljubitelje narave po vsem svetu. Z njeno pomočjo iščemo ‘cache’, neke vrste skrite zaklade, v obliki majhnih škatlic. V njih se nahaja navadno le vpisni papir, s pomočjo aplikacije pa lahko več izvemo o samem kraju in pomenu lokacije ‘cacha’. Zanimiva popestritev poti, a se je treba pred izletom prepričati, da je na naši poti kakšen ‘cache’ dejansko tudi skrit.

Osebni trenerji

Še ena aplikacija pametnih telefonov so številni osebni trenerji, ki spremljajo našo aktivnost, jo ocenijo in tako ‘oštevilčijo’ našo pot. Za mlajše otroke so take aplikacije dokaj nezanimive, za najstnike pa morda že lahko predstavljajo določeno motivacijo, saj vidijo, koliko so prehodili, koliko višinskih metrov so že naredili, koliko kalorij porabili in podobno. Vsekakor pa taki osebni trenerji ne morejo in ne bi smeli biti glavna motivacija hoje v hribe.

Če redno zahajate v hribe, veste, da so dnevi, kar se tiče motivacije otrok in njihove vztrajnosti, lahko popolnoma različni. Izlet ni enak izletu, zato moramo tudi starši biti potrpežljivi in z raznimi svojimi in v tem sestavku omenjenimi motivacijskimi prijemi, kar se da pomagati otrokom pri njihovem spoznavanju in osvajanju hribov. Z našo pomočjo bodo otroci vzljubili hribe in hojo v hribe ter se tako bolj približali naravi in zdravemu načinu življenja.

Opisi izletov

VALVASORJEV DOM (1181 m)
VIŠEVNIK (2050 m)

ČRNA PRST (1844 m),
DOVŠKA BABA (1891 m),
GLADKI VRH NA RATITOVCU (1667 m),
GRADIŠČE NAD STIČNO (366 m),
MALA TIČARICA (2071 m),
PLANINA PREVAL (1311 m)

DOBRČA (1634 m),
KRN (2244 m),
MALI GOLAK (1495 m),
SNEŽNIK (1796 m),
SOTESKA PEKEL (570 m),
VOGAR (1054 m)

ČEŠKA KOČA (1542 m),
GRMADA NAD CELJEM (718 m),
MIRNA GORA (1048 m),
POLHOGRAJSKA GORA (824 m),
STARI TABOR (603 m),
TRUPEJOVO POLDNE (1931 m)

ŠILENTABOR (751 m),
SVETA ANA NA MALI GORI (910 m),
PEČ-TROMEJA (1508 m),
KOJCA (1303 m),
ČEMŠENIŠKA PLANINA (1120 m),
BUKOV VRH (832 m)

BLEGOŠ (1562 m),
MAVRINC (1562 m),
MOŽIC (1602 m),
SVETA TROJICA NAD PIVKO (1123 m),
RUDNICA (946 m),
VREMŠČICA (1027 m)

SVETI AHAC NAD TURJAKOM (748 m),
KOKOŠ (670 m),
SVETI PETER NAD BEGUNJAMI (839 m),
OSOLNIK (858 m),
SVETI JOŠT NAD KRANJEM (845 m),
SVETI LOVRENC NAD STUDENIM (Gora, 1048 m)

VIVODNIK NA MENINI PLANINI (1508 m),
SLAVNIK (1028 m),
JAVORNIK NAD ČRNIM VRHOM (1240 m),
POREZEN (1630 m),
NANOS (1240 m),
TOLSTI VRH (1715 m)

KRIM (1108 m),
LUBNIK (1024 m),
POLHOGRAJSKA GRMADA (899 m),
RAŠICA (641 m),
SVETI JAKOB NAD PREDDVOROM (961 m),
ŠMARNA GORA (676 m)